Povezava na članek na strani Delo.si

Gregor Košorok iz biroja Gartner arhitekti pravi, da se kriza v gradbeništvu močno pozna v arhitekturni stroki. Vseeno ima njihov biro veliko dela, obseg se celo povečuje. To pripisujejo temu, da je ustanovitev biroja leta 2009 sovpadla z začetkom krize.

»Od začetka smo bili soočeni z dejstvom, da se je treba za pridobitev vsakega posla močno potruditi. Prav tako je potrebna velika fleksibilnost. Ker smo manjši biro s tremi zaposlenimi, je delo veliko lažje organizirati kot v večjih birojih. Gotovo je tudi sama usmeritev biroja k trajnostni in energetsko varčni gradnji pripomogla k temu, da si predvsem mlajši investitorji želijo sodelovanja z nami.«

Je pa vprašanje, pravi Gregor Košorok, koliko je arhitektovo delo v današnjih časih cenjeno in s tem tudi plačano. »Treba je vložiti ogromno časa in energije, da se projekt uspešno konča. Finančno to pomeni, da je treba zelo paziti, da se projekt pokrije.« Ker je dela malo, projektantov brez dela pa veliko, so cene storitev padle pod razumno mejo, za katero je mogoče izdelati kakovosten projekt, dodaja Košorok. Večina investitorjev je nad tem navdušenih, a se ne zavedajo, da bodo za malo denarja zelo verjetno dobili pomanjkljiv in nepopoln projekt, kar pomeni drago gradnjo z veliko nepredvidljivimi stroški. 

V biroju Gartner arhitekti pridejo do dela ne le z veliko vložene energije, temveč se jim na podlagi uspešnih realizacij vse pogosteje dogaja, da jih bodoči investitorji sami pokličejo.

Biro je lani za Aktivno hišo Lumar prejel priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije za najboljšo realizacijo trajnostne gradnje v Sloveniji. Poleg stanovanjskih objektov so v zadnjih letih realizirali prenovo Starega gradu v Celju in prvo fazo prenove Knežjega dvorca v Celju, za kar so prejeli Plečnikovo medaljo.