Kakšne so prednosti lesene gradnje?

Les, v primerjavi z drugimi materiali, za svojo proizvodnjo ne potrebuje tovarne. Les raste sam od sebe in pri tem celo proizvaja kisik – v tem je edinstven (če za primerjavo samo pomislimo, koliko energije porabimo za proizvodnjo npr. cementa). Poleg tega v lesno predelovalni industriji ni nobenih odpadkov, so samo ostanki, ki jih je mogoče uporabiti kot energent za ogrevanje. V današnjem svetu je vse bolj pomemben faktor tudi ogljični odtis posameznega izdelka in njegov življenjski krog (lifecycle) od proizvodnje, preko obdobja ko je izdelek vgrajen, pa vse do njegove razgradnje. Les je v tem nedvomno brez konkurence in zato že na samem začetku v veliki prednosti pred ostalimi materiali.

V lesu je mogoče izvesti praktično vse, od grobih gradbenih elementov, do vrhunsko obdelane notranje opreme. Natančnost se meri v milimetrih in ne v centimetrih, kot npr. pri betonu. Pri gradnji z lesom ni faz sušenja, ni mokrih faz, kar vse pospeši gradnjo. Možna je proizvodnja prefabriciranih elementov, kar občutno skrajša čas montaže na samem gradbišču in zmanjša tveganja glede na vremenske razmere. Lesena konstrukcija je tudi bistveno lažja od opečne ali betonske, zato je še posebej primerna, da se jo uporabi tam, kjer temeljna tla niso dovolj nosilna ali je priporočena čim manjša obremenitev temeljnih tal. V primeru, da so uporabljene križno lepljene plošče, je nosilna stena lahko istočasno že tudi finalna obloga, kar posledično pomeni, da odpade strošek notranjih ometov. In nenazadnje, les je topel na otip, daje občutek topline, njegov vonj je prijeten. Vse to so lastnosti, ki nedvoumno govore v prid leseni gradnji. 

Sami imate veliko izkušenj s projektiranjem v lesu? Kako kot arhitekt dojemate les kot material?

Les je izredno hvaležen material. Iz njega je mogoče ustvariti najrazličnejše izdelke: nosilne stebre in nosilce, masivne lesene stene in plošče, okenske okvirje, vrata, pohištvo, opaže… Lahko bi rekli da praktično ni gradbenega elementa (z izjemo stekla), ki ga ne bi mogli izvesti v lesu.  Možna je njegova groba obdelava »na roke« ali obdelava s pomočjo najnaprednejše računalniške tehnologije, ki omogoča milimetrsko natančnost. Tovrstna tehnologija tudi omogoča, da je faza oblikovanja neposredno povezana s proizvodnim procesom, kar je pri drugih gradbenih materialih nemogoče. V tem je les kot gradbeni material neverjetno sodoben.

Slovenija kot izjemno gozdnata dežela na tej ravni ni izkoristila svojega pomembnega naravnega vira, ki ima velik gospodarski potencial?

To drži za trenutno situacijo. Toda še v 80` letih, tik pred osamosvojitvijo, je bila lesno predelovalna industrija (od poseka dreves do končnega izdelka) zelo dobro razvita. Vrhunski končni produkti, predvsem pohištvene industrije, so iz Slovenije potovali po celem svetu. Eden takih primerov je zagotovo legendarni stol Rex, oblikovalca Nika Kralja, ki ravno sedaj doživlja svojo renesanso. Trenutna situacija lesnopredelovalne industrije v Sloveniji je praktično na ničli oz. je omejena na posamezne manjše obrate, z omejeno proizvodno in tržno zmogljivostjo. Vsekakor je ravno sedaj najbolj primeren trenutek, da ta trend obrnemo in izkoristimo gospodarski potencial, ki leži pred našimi očmi. To pomeni, da imamo odprte še vse možnosti, da v bližnji prihodnosti to tudi udejanjimo. V lesno predelovalnem procesu je mogoča zaposlitev velikega števila ljudi z najrazličnejšimi profili izobrazbe. Od fizičnega delavca, do računalniškega programerja. Gospodarski potencial lesnopredelovalne industrije je izjemen. V Sloveniji imamo vse potrebno znanje, manjka le malo več volje tistih, ki o tem odločajo.   Zelo lep zgled je že sosednja Avstrija. Prepričan sem, da znamo Slovenci ravnati z lesom vsaj tako dobro kot sosednji Avstrijci, samo dajmo si priložnost.

Kaj so še izzivi za uporabo lesa v arhitekturi/gradnji pri nas v prihodnje?

Enega večjih izzivov že dlje časa predstavljajo večnadstropni objekti in večje poslovne ali javne zgradbe. Skratka premakniti trend iz enostavne enostanovanjske gradnje na večstanovanjske in druge večje objekte. S pomočjo računalniške tehnologije je mogoče tudi ustvariti najrazličnejše oblike lepljenih nosilcev, ki jih lahko nato uporabimo pri gradnji stavb ali mostov. Večni izziv za arhitekte ostaja gradnja prefabriciranih hiš ali stanovanj, ki se nato po sistemu zlaganja in dodajanja formirajo v večje objekte. Neomejene možnosti so tudi v pohištveni industriji. Moje osebno mnenje sicer je, da bi v tej panogi morali povečati delež masivnega lesa in zmanjšati delež ivernih plošč. V Avstriji ima npr. zelo veliko število vrtcev celotno pohištvo izdelano iz masivnega lesa. Poleg bivalnega ugodja ima to tudi zelo velik izobraževalni pomen.

Kljub številnim prednostim, ki jih ponuja les kot gradbeni in pohištveni material, pa je potrebno vseskozi skrbeti, da na neki točki ne bi prišlo do pretiranega in ne sonaravnega izkoriščanja tega naravnega vira. Ideja, da mora biti vse narejeno izključno iz lesa bi bila zmotna in podobna zgrešeni ideji o trajni gospodarski rasti. Stvari je vendarle potrebno delati »po pameti«.

Sami sodelujete tudi pri načrtovanju ene od tipov montažnih lesenih hiš podjetja Lumar?

Za Lumar smo do sedaj zasnovali 5 tipov enostanovanjskih hiš, ki jih ponujajo v svojem prodajnem programu. Poleg tega smo z njimi realizirali tudi tri zelo zahtevne individualne hiše. Izkušnje iz realiziranih projektov nam dokazujejo, da je mogoče v lesu zasnovati tako povsem preprosto hišo, kakor tudi bolj kompleksne objekte za najbolj zahtevne stranke.