Slovenija ima skoraj 60% svoje površine pokrite z gozdom. Govorimo o izredni naravni danosti, ki je dana le redkim državam po svetu. Ne izrabljanje tega potenciala v izobraževalne, turistične in gospodarske namene, pomeni ne zavedati se okolja v katerem živimo.

Les kot surovina raste sam od sebe in se stalno obnavlja. Za njegovo proizvodnjo ne potrebujemo tovarn. Celo nasprotno, gozdovi proizvajajo kisik, ki ga nujno potrebujemo za naše preživetje. Transport od gozdov do končnih uporabnikov je izredno kratek.

Poraba primarne energije, da iz drevesa dobimo končni izdelek je v primerjavi z ostalimi materiali izredno nizka.  V samem postopku predelave ni odpadkov ampak samo ostanki, ki jih je mogoče uporabiti kot energent za ogrevanje. Les je mogoče obdelovati z rokami ali najzahtevnejšo računalniško tehnologijo. Les je lep, les je topel, les ima vonj – nova lesena hiša diši.

Glede na zgoraj zapisano lahko vsekakor trdimo, da se potenciala, ki leži pred našimi očmi, v Sloveniji ne zavedamo dovolj oz. ga ne znamo pametno izkoristiti.

Lesena hiša zato nedvomno je gospodarska ikona, ki pa mora žal to šele postati!