Povezava na članek na strani deloindom.si

Kako se je v zadnjih letih spreminjala arhitekturna podoba nadstreškov za različne namene?

Nadstrešek že od pradavnine naprej predstavlja enega od osnovnih elementov arhitekture. Pravzaprav ni bila jama, v kateri so si zatočišče poiskali prvi praljudje, nič drugega, kot velik nadstrešek (nad-streha), nekaj, kar jih je zaščitilo pred različnimi vremenskimi vplivi (dež, sonce). (SSKJ: nadstréšek-ška m (ẹ̑) streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša). Funkcija nadstreška je tako ostala praktično nespremenjena vse do današnjih dni. Se je pa skozi zgodovino močno spreminjala njihova oblika in to predvsem glede na izbran material in tehnično znanje obdelave posameznih materialov tistega časa. Današnje tehnologije obdelave materialov nam sicer omogočajo izredno drzne in lahke konstrukcije npr. v steklu, ki pa se kljub temu lahko pogosto skrijejo pred kamnitimi antičnimi mojstrovinami ali jekleno-steklenimi nadstreški iz obdobja secesije. Sodobni nadstreški nekako sledijo trendom sodobne arhitekture, ki stremi k enostavnim oblikam in ravnim linijam. Dekor je prej izjema kot pravilo, čeprav se tudi pri oblikovanju zakonitosti ciklično ponavljajo. Vsekakor sodobni nadstrešek ne sme biti zgolj funkcionalen, ampak je zelo pomembna tudi njegova vizualna podoba, njegova izraznost. Ko se približujemo nekemu objektu, z očmi vedno iščemo, kje se nahaja njegov vhod. Običajno nam ga nakazuje prav nadstrešek, ki je tako naš prvi stik z objektom, skozenj vstopamo v sam objekt, zato je seveda zelo pomembno, kako je oblikovanj.

Morda se niti ne zavedamo, kako zelo prisotni so nadstreški v našem vsakdanjem življenju. Srečujemo jih na vsakem koraku, tako v javnem urbanem prostoru (vhodi v javne zgradbe, avtobusne postaje, bencinski servisi, kolesarnice,…), kakor tudi na domačem dvorišču (nadstrešek nad vhodom v hišo, nadstrešek za avtomobile, drvarnica, pergola, letna kuhinja,…)

V kolikšni meri se je pri tem spremenila tudi njihova osnovna funkcija?

Kot že rečeno se osnovna funkcija nadstreška skozi zgodovino bistveno ni spremenila. Njegov primarni namen je, da uporabniku nudi zavetje pred vremenskimi vplivi, tako pred dežjem, kot tudi soncem. V nekaterih primerih, se je spremenil samo predmet, ki mu nadstrešek nudi zavetje. Tako je nekdanji nadstrešek pred hlevom, pod katerega so kmetje zapeljali voz s senom in ga tako zaščitili pred dežjem, danes nadomestil nadstrešek za avtomobile. Na drugi strani je funkcija nekaterih nadstreškov – nadstrešek nad vhodom v stavbo – ostala nespremenjena vse do danes.

Kateri nadstrešek je dober z arhitekturnega stališča? (kakšne oziroma katere so njegove značilnosti, kako mora biti oblikovan …)

Z arhitekturnega vidika mora vsak nadstrešek najprej izpolnjevati svojo primarno funkcijo – nuditi uporabniku zaščito pred različnimi vremenskimi vplivi. Že zelo zgodaj je nadstrešek poleg svoje funkcionalne vrednosti, pridobil tudi svoj izrazni pomen. Prav zaradi tega je zelo pomembno, kako je nadstrešek oblikovan. V kolikor je objekt sam po sebi zelo izrazen in je nadstrešek dodan naknadno, mora biti le-ta zadržan, da objekta ne preglasi. V kolikor pa je objekt oblikovno neambiciozen, mu s pravim nadstreškom lahko podarimo neko osebno noto, ki postane njegova dodana vrednost. Pri načrtovanju novega objekta, mora biti nadstrešek sestavni del celote in ne njen dodatek. Priporočljivo je, da je nadstrešek enostaven za vzdrževanje in tehnično ne preveč zahteven. 

Kateri materiali za različna nadkritja so v ospredju? Kateri so vam najbolj blizu?

Kljub temu, da je primarni namen nadstreška, nudenje zaščite pred vremenskimi vplivi, si istočasno želimo, da bi skozenj v objekt prihajalo čim več svetlobe. Prav zaradi te želje se v sodobni arhitekturi pogosto uporabljajo stekleni nadstreški, ki pa imajo tudi svoje pomanjkljivosti. V kolikor ne poskrbimo za pravilno izvedbo in redno čiščenje, se na nadstreških nabere umazanija (prah, razni delci, mah,…), ki močno zmanjšuje tako estetsko, kot tudi funkcionalno vrednost nadstreška. Glede vzdrževanja so tako veliko bolj hvaležni nadstreški iz pločevine, lesa ali opeke. Vse pogosteje se na nadstreških uporablja tudi sistem zelene strehe z ekstenzivno ozelenitvijo. 

Kako ustrezno načrtovati nadstrešek k obstoječi hiši? (kaj pri tem upoštevate arhitekti, kako usklajujete vaše predloge z željami naročnika …)

Če je le mogoče, nadstrešek načrtujemo sočasno s samim objektom. Le na ta način lahko dosežemo oblikovno in materialno skladnost objekta z nadstreškom.

V kolikor se odločimo za postavitev nadstreška k obstoječemu objektu, moramo najprej dobro oceniti obstoječi objekt in prepoznati njegove glavne značilnosti ter eventualne kvalitete. Na podlagi skrbne analize določimo obliko in izbor materialov za predviden nadstrešek. Kot že rečeno nadstrešek ne sme preglasiti obstoječega objekta, ne poskuša z njim tekmovati, ampak ga diskretno dopolnjuje. V primeru, da je hiša brez pravega značaja, si pri oblikovanju nadstreška lahko privoščimo več oblikovalske svobode. Izkušen arhitekt bo znal sam presoditi, kakšen nadstrešek je najbolj primeren za posamezen objekt.