Avtorica besedila: Maša Malgaj Novak, mag. inž. arh.; 2020; povzetek projektne ideje za zaključno nalogo izobraževanja »Sustainable Business Transformation Manager«

V zaključni nalogi izobraževanja sem se ukvarjala s problematiko »zasičenosti prostora«: izrabo prostora in obstoječega stavbnega fonda ter s pomenom prenov in sanacij v primerjavi z novimi investicijami. Na koncu je predstavljena analiza dejanskih vrednosti, s katero je prikazana prava slika in vrednost prenove v primerjavi z novogradnjo.

Danes že vsi vemo, da mora vsak prispevati k ohranjanju narave in kako pomembna je skrb za okolje. Vse to je neposredno povezano tudi z ohranjanjem prostora ter ohranjanjem zmogljivosti okolja, pri čemer je potrebno sodelovanje tako posameznika kot družbe.

Gradbeništvo in arhitektura sta panogi z vidnejšim vplivom na prostor. Z arhitekturnega vidika lahko k varstvu okolja pomembno prispevamo skozi ohranjanje in oživljanje obstoječega stavbnega fonda; s prenovo, rekonstrukcijo, revitalizacijo. Enako je s prostorom. Kadar so pogoji (v posvetu z arhitektom, statikom) ustrezni, se je smiselno osredotočiti na uporabo obstoječega grajenega prostora in stavbnega fonda. Dejstvo je, da je najbolj neoporečna energija tista, ki je ne porabimo. Ta je tudi najcenejša.

Vendar kako prepričati investitorje, da so prenova, rekonstrukcija in revitalizacija prava odločitev, če pa splošno velja, da je le-ta dražja kot nova investicija?

Prenova je, ko gledamo zgolj s finančnega vidika, zaradi pogoste kompleksnosti procesov pridobivanja dovoljenj ter neznank, ki se pojavljajo tekom gradnje, nepredvidljivih stroškov ali neznanja običajno manj privlačna za investitorje. Če pa pogledamo širše, skozi socialno-ekonomsko ter prostorsko plat, pa se rezultat izkaže kot obraten.

VARČEVANJE Z MATERIALI IN ENERGIJO

Skupaj z novogradnjami pride tudi velika raba dobrin, prostora, surovin za gradbene materiale, energije za izvedbo gradbenih del, za rabo in recikliranje stavb, ogrevalne in ohlajevalne energije in onesnaževanje z gradbenimi odpadki ter hrupom, pri čemer pa po drugi strani ostaja ogromno neuporabljenega praznega stavbnega fonda. Velik problem predstavlja dejstvo, da jemljemo več, kot planet prenese, izrabljamo nova nepozidana zemljišča in s tem posegamo v biotsko raznovrstnost in habitate. Okoljski, materialni in drugi viri so omejeni, zato je zelo pomembno da, kadar je možno, prevlada ponovna uporaba, pa naj bo to prostor, material ali energija.

Izvajanje novogradnje je običajno neposredno povezano tudi z ustvarjanjem novih infrastrukturnih (voda, elektrika, kanalizacija) in cestnih omrežij ter storitev. Nove in nove infrastrukturne, storitvene in cestne povezave zahtevajo dotok različnih virov: materialnih in energijskih.

Namesto da dovoljujemo širjenje tega procesa, bi se morali osredotočiti v spodbujanje investitorjev k poznavanju in zavedanju dejanskih prednosti ponovne uporabe in prenove obstoječega stavbnega fonda, ki že večino infrastrukture ima.

Za zmanjšanje porabe energije in surovin bi bilo za gradnjo smiselno uporabiti obstoječe gradbene materiale, za katere tako niso potrebna odlagališča, kombiniramo pa jih z naravnimi in lokalno dostopnimi materiali, s čimer poskušamo v največji možni meri zmanjšati negativne vplive na okolje. Za primerjavo lahko pogledamo proizvodnjo materialov – na primer jeklenih prefabriciranih elementov. Za njihovo izdelavo so potrebne velike količine energije, organizacija prevoza na velike razdalje, kompleksna vgradnja ... Podoben primer je v arhitekturi zelo aktualen sibirski macesen, ki se pogosto uporablja za fasade, zanj pa je prav tako potreben dolg transport in ima veliko količino t.i. vgrajene energije.

Zanimiv podatek: V evropskem in slovenskem prostoru je cilj toplotna posodobitev celotnega stavbnega fonda do leta 2050. Ob upoštevanju trenutnega ritma prenove (v povprečju 1,5 % obstoječih zgradb na leto) bo obstoječi stavbni fond prenovljen šele leta 2080, pri čemer niso upoštevane stavbe, ki bodo medtem zgrajene in jih bo treba ravno tako prenoviti.

VARČEVANJE S PROSTOROM

V Sloveniji imamo veliko obstoječega, zapuščenega, degradiranega in neuporabljenega stavbnega fonda, med njimi tudi večje industrijske komplekse. Dejavniki, ki vplivajo na privlačnost degradiranega območja za zasebne investitorje, so predvsem lokacija (mikro- in makrolokacija), raven onesnaženosti in 'imidž' lokacije.

Stremeti moramo k trajnostnem načinu projektiranja gradnje (prenove). Ključni proces za to je celostno načrtovanje stavbe. Za koncept trajnostne gradnje so ključni štirje vidiki: ekonomski, okoljski, ekološki in socialni. Trajnost je dosežena, ko so medsebojno prepletene vse komponente.

Obnova starega, obstoječega, neuporabljenega stavbnega fonda je nujna. V prvi vrsti pomeni ohranjanje obstoječe zazidave in s tem ohranjanje praznega prostora. Pomeni pa tudi priložnost za ohranjanje kvalitet stavbne zasnove in grajene dediščine, ki bi sicer padla v pozabo.

ŽIVLJENJSKA DOBA STAVB

Če je nek objekt, kompleks, potreben obnove, pomeni, da je zaradi komponente časa postal funkcionalno problematičen, materialno dotrajan, energetsko neučinkovit in še bi se dalo naštevati. S prenovo in revitalizacijo ustvarjamo novo zgodbo in »zaganjamo« nov življenjski cikel, lahko bi rekli, da »vračamo življenje« dotrajanim območjem, kompleksom, objektom, materialom.

Življenjski cikel objekta v procesu prenove pomeni »vstop v proces cikla stavbe« nekje na sredini oz. na koncu »običajno poznanega cikla«. Namesto, da se obstoječ stavbni fond odstrani, se tako ponovno aktivira njegov »lifecycle«.

Da bo obnova celovita, je potrebno poleg »gradbenega dela«, tj. statične stabilnosti in ustreznosti, zagotoviti tudi trajnost z vidika energetske učinkovitosti, bivanjske ugodnosti, vpeljave obnovljivih virov energije in drugih znanih ukrepov, ki so del prenove. Poleg finančnega vidika ima prenova prednost pred gradnjo novega objekta tudi zaradi številnih drugih vrednot – okoljskih, socialno-ekonomskih, poleg tega pa tudi kulturnih in zgodovinskih.

Cena investicije (brez ozira na to, kaj je bolj trajnostno) pa vendarle še vedno predstavlja v veliki večini ključen faktor odločitve.

PRIMERJAVA PRENOVE Z NOVOGRADNJO

PRIMER: 'VOLVO'

Na podlagi modela, ki ga je izdelal Volvo (t.j. študija primerjave avtobusa z električnim motorjem in avtobusa z motorjem z notranjim izgorevanjem, pri čemer se ovrednoti, poleg finančnega vidika, tudi okoljski in socialno-ekonomski vidik investicije ter dolgoročni vpliv na okolje in družbo), sem potegnila vzporednice s primerjavo investicije v novogradnjo oz. v prenovo v arhitekturnem prostoru. Analiza zajema primerjavo med ceno prave vrednosti (vključen okoljski in socialno-ekonomski vidik) in vrednosti skozi finančni vidik.

Običajno vrednotimo celotno delo in stroške izključno s finančnega vidika, kar pa ni čisto pravi pristop. Če pogledamo iz več zornih kotov, kmalu vidimo, da je tako prvotni finančni vidik le utvara.

Prenova je, če pogledamo vse aspekte, pogosto 'ugodnejša' kot novogradnja.

Želja stroke je doseči zavedanje investitorjev in družbe, da je prostor omejena dobrina in da bomo le s pravimi ukrepi, med katerimi so prenove in revitalizacije obstoječega stavbnega fonda pomemben del investicij, skupaj pripomogli k ohranitvi življenja, ki ga poznamo, s tem pa vzpostavili trajnostno arhitekturno prakso prenove, ki bo dajala ugled in veljavo tako investitorjem, ki so se odločili za tak proces, kot projektantom.

V biroju smo počaščeni, da imamo večkrat priložnost sodelovati s podjetji, ki se že zavedajo pomembnosti prenove znotraj obstoječega prostora, ponovno uporabo opuščenih industrijskih objektov in revitalizacij (npr. MESSER d.o.o., LEK d.o.o ter vedno več zasebnih investitorjev).

PRIMERI IZ PRAKSE

MESSER ČRNUČE

Investitor je v opuščenem skladišču znotraj kompleksa Messer prepoznal potencial in se namesto za novogradnjo (kot dodatno pozidavo znotraj kompleksa) odločil za celotno prenovo objekta in njegovo revitalizacijo.

Biro je skupaj z investitorjem izvedel pregled potencialnega stavbnega fonda znotraj obrata. Investitor je takoj razumel prednosti in višje vrednosti prenove. Skupaj smo določili razvojne potenciale, program in ocenili dejansko vrednost stroška ponovne aktivacije in prenove območja ali stavbe ter predvideno vrednost glede na mikro- in makrolokacijo po prenovi in revitalizaciji.