Mladina / Hiša kot laboratorij
Jernej Gartner
Katere so ključne značilnosti, po katerih se aktivna hiša razlikuje od pasivne? Je aktivna hiša samo malenkostno izboljšana verzija pasivne hiše ali gre za veliko več in kaj to več je? V čem so prednosti aktivne hiše v primerjavi s pasivno hišo in še zlasti v primerjavi s klasično grajeno hišo?
Razvoj stanovanjske gradnje se vseskozi spreminja. V preteklih dveh desetletjih smo bili zaradi različnih dejavnikov priča večji okoljski ozaveščenosti družbe, kar je posledično privedlo tudi večje ozaveščenosti glede učinkovite rabe energije v stavbah. Sprva je tako nastala dobro izolirana »klasična« hiša, ki je še vedno imela »klasično« kotlovnico na kurilno olje. Sledila je nizko energijska hiša, v kateri je že bilo vgrajeno nizko temperaturno talno gretje, ker primarne potrebe po ogrevanju niso bile več tako velike. Nato je prišla pasivna hiša s toplotno črpalko in sistemom prezračevanja z rekuperacijo. Aktivna hiša v tem pogledu nadgrajuje pasivno in je samo ena od naslednjih stopnic, ki jih bo stanovanjska gradnja še morala prehoditi na poti k trajnostni gradnji brez škodljivih vplivov na okolje. Tako kot pasivna hiša sama po sebi ne more biti končni cilj, tako tudi aktivna hiša samo odpira nove možnosti v sodobni, energetsko varčni stanovanjski gradnji.
Aktivna hiša - Dragočajna pri Medvodah
Glavna razlika med aktivno in pasivno hišo se kaže v celostnem pristopu. Če je bila pri pasivni hiši večina pozornosti usmerjene predvsem v energetsko učinkovitost, se aktivna hiša problema loteva širše. Poleg energetske učinkovitosti enakovredno obravnava tudi pojma bivalnega ugodja in vplivov na okolje.
Ponazorimo to še s primerom. Pasivna hiša je lahko zidana v betonu, izolirana z ekspandiranim polistirenom (stiroporjem) in ima vgrajena okna s plastičnimi okvirji ali pa je zgrajena iz lesa, izolirana z lesno-vlaknenimi ploščami ali celulozo ter ima vgrajena okna s lesenimi okvirji. Računsko gledano, lahko obe hiši izkazujeta popolnoma enako energetsko bilanco, vendar sem prepričan, da bi se 99% ljudi raje odločilo za bivanje v leseni hiši, saj je bivalno ugodje v njej neprimerno boljše kot v betonski. Poleg tega je pomembno tudi vprašanje, koliko energije je bilo porabljene pri sami proizvodnji gradbenih elementov in kakšen vpliv imajo ti elementi na okolje po izteku življenjske dobe. Če takšno razmišljanje nadgradimo še s pametnimi inštalacijami, optimalno osvetlitvijo in zvočnim ugodjem, pridemo do koncepta aktivne hiše.
Kaj vse vpliva na optimalno energetsko učinkovitost hiše – verjetno tu ni pomembna samo strešna konstrukcija, sistem ogrevanja, sistem prezračevanja, pač pa tudi stavbno pohištvo, zlasti zasteklitev?
Za optimalen prihranek energije v stanovanjskih stavbah so vedno pomembni štirje dejavniki: pravilna orientacija, zelo dober energetski ovoj stavbe (kamor spada tudi stavbno pohištvo), vgrajen sistem prezračevanja z rekuperacijo in bivalne navade končnega uporabnika. Enaka hiša, lahko glede na njenega uporabnika in njegove bivalne navade, porabi različno veliko energije.
Kolikšen je prihranek energije pri aktivni hiši v primerjavi s klasično grajeno hišo?
Po podatkih ZRMK porabi povprečna »klasična« hiša iz 80' let za ogrevanje cca. 20l ekstra lahkega kurilnega olja na m2 neto bivalne površine na leto. Pri pasivnih hišah je ta poraba med 0 do 2l. Na tem mestu lahko vidimo, da smo z vidika energetske optimizacije objektov dosegli neko zgornjo mejo, ki je pravzaprav ne moremo več premakniti še višje. Tu nastopi koncept aktivne hiše, ki vprašanje sodobne energetsko varčne gradnje obravnava širše. Poleg energetske učinkovitosti nas v enaki meri zanima tudi uporaba okolju prijaznih materialov z nizkim ogljičnim odtisom, sistem naravne in umetne osvetlitve prostorov, akustično ugodje, inteligenten in za uporabnika enostaven sistem upravljanja s pomočjo sodobnih digitalnih tehnologij, zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo itd. Gre za celostno vprašanje, kako negativne vplive na okolje, ki jih vsaka novo zgrajena hiša nedvomno ima, zmanjšati na minimum.
Za koliko je aktivna hiša dražja od pasivne hiše in za koliko od klasično grajene hiše? In pa, koliko konkretno je stala gradnja aktivne hiše Lumar, prve tovrstne hiše v Sloveniji?
Kot že omenjeno, pojem aktivne hiše ni nek točno določen pojem, ki bi se ga dalo ovrednotiti, ampak prej neko novo polje možnosti, nov koncept razmišljanja. Problem sodobne družbe je, da želi vsako stvar popredalčkati jo izmeriti in kategorizirati. Prijetnega občutka, ko na primer pri zajtrku na nas posije jutranje sonce, ne moremo neposredno ovrednotiti ali izmeriti, je pa to za naše počutje nedvomno zelo pomembno.
Gledano izključno s tehničnega vidika, je aktivna hiša dobra pasivna hiša z vgrajenim sistemom pametnih inštalacij, ki omogoča optimalen sistem upravljanja.
Aktivna hiša Lumar je bila zgrajena kot vzorčna hiša, neke vrste laboratorij. V hiši je vgrajenih 64 najrazličnejših senzorjev, ki bodo v prihodnjih letih zbirali podatke, na podlagi katerih bo proizvajalec lahko svoje izdelke še dodatno izboljšal oziroma nadgradil. V samo hišo je bilo tako vgrajeno veliko več dodatne opreme, kot jo je potrebno vgraditi v hišo za končnega uporabnika. Zaradi tega je cena za konkretni objekt znašala 1930EUR/m2 neto bivalne površine.
Ali je prva aktivna hiša v Sloveniji že zgrajena (tudi vseljena)? Pa tudi, koliko tovrstnih hiš je že zgrajenih v drugih državah, na primer v Avstriji, Švici, Nemčiji...?
Prvo aktivno hišo v Sloveniji je maja letos, v Dragočajni pri Medvodah, slovesno otvoril predsednik republike Slovenije, g. Borut Pahor. Od tedaj v hiši potekajo razni dogodki in izobraževanja, povezana z vprašanji trajnostne gradnje.
Kot že rečeno gre pri aktivni hiši za fleksibilen koncept, ki nima točno predpisanih pravil, ampak sledi trem ključnim kriterijem: energija, bivalno ugodje in vplivi na okolje, ki rezultirajo skozi dobro arhitekturo. Šest demonstracijskih objektov, namenjenih pridobivanju izkušenj in nadgradnji koncepta aktivna hiša je bilo zgrajenih v sklopu projekta Model Home 2020 (Danska 2x, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Avstrija). Temu konceptu sledi kar nekaj objektov, med drugim gorska koča Knofeleben (Avstrija), prenova vrstnih hiš Montfort (Nizozemska) in vrtec Solhuset (Danska). Dogajanje v zvezi z razvojem aktivne hiše je možno spremljati tudi na spletnem naslovu www.activehouse.info.
Kako je biro KošorokGartner arhitekti prišel do naročila za projektiranje aktivne hiše? Ali ste že pred tem sodelovali s podjetjem Lumar?
S podjetjem Lumar smo prvič prišli v stik pred dobrimi 4 leti, ko smo za stranko iskali primernega izvajalca montažnih hiš. Izmed vseh ponudnikov na slovenskem tržišču, smo prav pri Lumarju naleteli na največ posluha in dobro tehnično podporo. Po uspešni realizaciji smo za njih zasnovali še 5 sodobnih energetsko varčnih enodružinskih hiš, ki so sedaj na voljo kupcem v njihovem prodajnem programu. V Ljubljani pravkar končujemo izgradnjo večje enodružinske vile, zgrajene v zelo dobrem nizko-energijskem standardu. Na podlagi pozitivnih izkušenj pri preteklih projektih, so nas v podjetju zaprosili za projektiranje vzorčne aktivne hiše, ki bi podjetju omogočila analizo lastnih produktov in izboljšave v nadaljnjem razvoju, potencialnim kupcem pa poskusno bivanje ter možnost preveritve kaj pravzaprav kupujejo.
Kako zahteven izziv za arhitekte takšna aktivna hiša? Je projektiranje aktivne hiše zahtevnejše od projektiranja neke običajne hiše in če, zakaj? Pa tudi: v kolikšni meri je arhitekt pri projektiranju energetsko varčne hiše omejen v smislu oblike hiše, njene umestitve v prostor, odprtosti (količine steklenih površin) itd.?
Vsekakor pomeni vsaka novost tudi večji izziv in večji angažma vseh vpletenih, od investitorja, projektantov do končnega izvajalca. Arhitekt ima pri vsem tem vedno vlogo dirigenta, ki ima odgovornost, da projekt uspešno pripelje do konca. Sodelovanje z ostalimi projektanti (gradbene konstrukcije, elektro inštalacije, strojne inštalacije, gradbena fizika, PHPP, svetloba, akustika,…) je neizogibno, potrebna je interdisciplinarnost. Skozi debate se odkrije marsikaj novega, kakšna nova ideja, ki morda danes še ni izvedljiva, je pa zanimiva in jo bo morda mogoče uporabiti v kakšnem od prihodnjih projektov.
Določene omejitve pri oblikovanju vsekakor obstajajo, vendar je zelo pomembno, da pri tem ne pozabimo, da je na objekt vedno potrebno gledati celostno. Da ne poskušamo doseči nekih standardov ali predpisov za vsako ceno, pri tem pa pozabimo na človeka, ki bo v tej hiši prebival naslednjih 50 let.
Mnogim koncept pasivne hiše ni všeč predvsem zaradi omejenih možnosti naravnega prezračevanja. Kako je s prezračevanjem v aktivni hiši?
Gre za pomanjkanje vedenja o tovrstni tematiki. Med ljudmi je še vedno pogosto slišati: »Ne maram pasivne hiše, ker v njej ne smem odpirati oken«. Tovrsten dvom je pogostejši pri starejših investitorjih, medtem ko so mladi za te stvari precej bolj dojemljivi. Dejstvo je sledeče. Vse novogradnje (ne samo nizko-energijske in pasivne) so grajene precej bolj zrakotesno, kot objekti izpred 10, 20 let. Vgrajujemo 2 ali 3 slojna okna, od izvajalcev zahtevamo, da jih dobro vgradijo, tako da »ne bo pihalo«,… S tem posledično ustvarimo hišo, v kateri je izmenjava zraka zelo zelo majhna. Če prostorov ne bomo prezračevali se zelo hitro pojavi vlaga in posledično plesen. To lahko preprečimo na dva načina. Zračenje skozi okna ali s pomočjo rekuperacije. Pri zračenju skozi okna izgubimo veliko dragocene energije, poleg tega je v hiši s približno 15 okni težko stalno kontrolirati, kje je kdaj kaj odprto, da ni prepiha, ali so vsa okna zaprta preden gremo od doma… Rešitev za ta problem je vgradnja sistema prezračevanja z rekuperacijo, ki kontrolirano dovaja v hišo zadostne količine svežega zraka ob minimalnih energetskih izgubah. Nadgradnja tega sistema je aktivna hiša, kjer lahko preko digitalno vodenega sistema poskrbimo tako za naravno kot prisilno prezračevanje in na ta način maksimalno izkoriščamo naravne danosti. Spomladi in jeseni, ko je zunaj prijetnih 20-22 stopinj, lahko tudi v pasivni hiši z veseljem odpremo vsa okna, medtem ko pri zunanjih temperaturah okrog -10 ali +30, nikomur ne paše, na veliko odpirati oken. Če nimamo vgrajene rekuperacije, smo žal v to prisiljeni, hkrati pa pri tovrstnem zračenju hišo močno ohlajamo ali segrevamo. Posledično zaradi tega po nepotrebnem zopet porabimo veliko dodatne energije za ponovno ogrevanje oz. hlajenje prostorov.
Ali prav razumem, da koncept aktivne hiše med drugim vključuje tudi fotovoltaično elektrarno na strehi hiše. Ali ima prva aktivna hiša v Sloveniji takšno elektrarno že vgrajeno oz. če še ne, kdaj naj bi bila vgrajena in koliko takšna zadeva stane? Pa tudi, ali to pomeni, da bo električno energijo, ki jo bo ta strešna elektrarna proizvajala, zadoščala tudi za polnjenje električnega avtomobila?
Aktivna hiša Lumar ima v strehi vgrajeno integrirano fotovoltaično elektrarno, ki bo po predhodnih izračunih proizvedla več energije, kot jo bo sama hiša dejansko porabila, tako da vsekakor zadošča tudi za polnjenje električnega avtomobila – v ta namen sta pod nadstreškom za avtomobile vgrajeni tudi dve električni vtičnici za polnjenje. Trenutno se proizvedena električna energija oddaja v omrežje, saj se ekonomskogledano, to v tem trenutku najbolj izplača. Osebno sem sicer prepričan, da se bo področje fotovoltaike in električne mobilnosti v prihodnjih letih intenzivno razvijalo, tako da lahko na tem področju pričakujemo še veliko uporabnih novosti.
V Nemčiji in Italiji velja predpis, ki lastnikom sončnih elektrarn za proizvedeno električno energijo, ki jo porabijo sami, priznava višjo subvencijo kot za tisto, ki jo prodajo v omrežje. Kaj glede tega določajo slovenski predpisi? Ali tu dohajamo tiste evropske države, ki so najbolj napredne na področju energetskega prihranka?
Omenjenih predpisov žal ne poznam. To je načeloma bolj vprašanje za elektro-energetskega svetovalca. Po meni dostopnih podatkih je v Sloveniji odkupna cena električne energije enaka, ne glede na to, ali se dejansko porabi takoj, ali pa se jo sprosti v omrežje. Z dinamiko električne energije, pridobljene s pomočjo sonca, se trenutno ukvarja veliko strokovnjakov, tudi v Sloveniji. Eno vodilih podjetij na tem področju je podjetje Etrel iz Ljubljane, ki raziskuje možnosti skladiščenja proizvedene električne energije, predvsem v odnosu fotovoltaike in elektromobilnosti.
Še kratka misel za konec. Aktivna hiša se aktivno ukvarja z raziskovanjem področja trajnostne gradnje. To kar vemo sedaj so šele osnove. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih priča številnim izboljšavam in inovacijam na tem področju, še zlasti v povezavi z digitalno tehnologijo in električno mobilnostjo. Pri vseh novostih mora seveda obstajati tudi neka zdrava mera kritike in skepse. Napačno bi bilo en sam model razglasiti za edino pravilen, nam pa v določenem momentu lahko pokaže pravo smer razmišljanja in nam pomaga na poti k trajnostni gradnji brez negativnih vplivov na okolje.